Domov
Lojze Slak
Ansambel
Zgodovina Ansambla
Slakove Viže
Najlepše Pesmi
Koncerti
Novosti
Priznanja
Vprašanja
40 Let Ansambla
Informacije
  DIGITAL STUDIO

LOJZE SLAK
– diatonična harmonika (po potrebi v več kosih), avtor večine skladb in vodja skupine, če tako nanese, tudi šofer – Slovi kot navdušen planinec, skoraj alpinist, ki mu je po večkratnem obleganju uspelo osvojiti vrh Šmarne gore, nato pa še Triglav, ki ga je ob drugem vzponu zaznamoval nad desnim očesom. Mimo tega je Lojze kot zaprisežen Dolenc kajpak najbolj zaljubljen v zidanico in vinograd na Trški gori, kjer prideluje sortni cviček. Nagrajeno kapljico s poreklom, za katero prisega, da ne pozna »krsta«, in tisti, ki so jo že preverjali, vedo povedati, da je res tako.

 
 


NIKO ZLOBKO
- je s klarinetom vstopil že med brate Slak 1959. leta in zamenjal Matijo Slaka, ki je odšel k vojakom. Z instrumentalnim triom Lojzeta Slaka je izdal svojo prvo ploščo, tedaj še pri založbi RTB iz Beograda. S to založbo je povezana tudi ljubka anekdota: dia posnetek ansambla so v beograjski tiskarni Jež na naslovnici postavili narobe. Tako sta se Lojze in Niko Zlobko ne kriva ne dolžna prelevila v levičarja ali »levaka«, kot so jih tedaj poimenovali. Odslej se je Slakove skupine na nastopih južno od Sotle držalo ime »Levaci iz Slovenije«. Sicer pa igra Niko Zlobko poleg kitare tudi klarinet in je kot aranžer pesmi sotvorec znamenitega »Slak sounda«.

 
 


TONE ŠTRITOF
– Kamničan od nog do glave, oziroma z berdo in baritonom, ki ju je jerbal po Francetu Severju, ko je le-ta zagrebel med paragrafe in zamenjal Slake za odvetništvo. Da je Tone dobro nasledil slovitega predhodnika, govori več uradnih in družabnih virov, o katerih imajo največ zbranih podatkov enologi. Sicer pa je fant vsestransko uporaben, kar dokazuje tudi to, da v pevskem delu ansambla uspešno poprime tudi pri basovskih legah, če je sila, pa še kje ...

 


ANDREJ BERGANT
– prvi tenor, razen tega pa še povezovalec programa, kot naročen za pripravljanje ozvočenja, na gostovanjih po tujini pa še uradni prevajalec ansambla.
 
 


FRANCI REBERNIK
– drugi tenor s posebno zadolžitvijo na popevkarskih livadah, kjer deluje kot izvedenec za visoke in nizke gradnje. Velja za tenkočutnega občudovalca baročnega slikarstva, še zlasti iz rokokojevskega obdobja, zadnje čase pa se vse bolj nagiba k avantgardnim zvrstem.
 
   


JANEZ DOLENC – drugi bas ter finačni izvedenec skupine. Zagrizen privrženec zelene bratovščine z zavidanja vredno zbirko trofej, trenutno pa najbolj vprežen v magisterij iz taroka.
 
 


Najbolj izrazita posebnost Slakove skupine: držijo skupaj in tudi če bi hoteli, si ne znajo skočiti v lase!