TVOJE PESMI ŽIVIJO NAPREJ

SPOMINSKI KONCERT V STOŽICAH (2013)

Lojze Slak, godec vseh godcev, ki je s svojo harmoniko popeljal slovenski jezik v svet in prinašal veselje v skoraj vsako slovensko vas, je bil osrednji razlog, da so se njegovi glasbeni prijatelji in oboževalci zbrali v ljubljanskih Stožicah na koncertu v poklon njegovemu liku in delu.

Legendarni slovenski harmonikar, avtor večine skladb Ansambla Lojzeta Slaka in vodja zasedbe, bi leta 2012 praznoval svoj 80. rojstni dan in le njegovi najbližji so vedeli, da si je za ta dan Slak želel prirediti velik koncertni dogodek, a usoda je hotela drugače. "Midva sama sva se veliko pogovarjala, kako bi njegov visoki življenjski ljubilej - 80. obletnico - in 50 let nastopanja zaključili s piko na i. Po koncertu, ki sva ga načrtovala, da bi ga naredili še z njim, pa bi nastopali samo še občasno na kakšni prireditvi. Ampak ne bi bilo več toliko nastopov, kot jih je bilo," se je za MMC spominjal Janez Hvale, član zadnje Slakove zasedbe.

Energijo, ki jo je Slak ustvarjal s svojo glasbo, so vsi, ki so ostali, da nosijo njegovo bogato dediščino med ljudi še naprej, prinesli v ljubljanske Stožice. Zbrano druščino pa je povezoval slogan: "Tvoje pesmi živijo naprej."Dvorana je tako z bučnim aplavzom pozdravila Fante s Praprotna in Trio Slak, ki so se ob spremstvu prve harmonike Modrijanov, Roka Švaba, spustili z vižo Glas harmonike v novo poglavje svojega delovanja. V večer, kjer ljudski godci postanejo nebeški muzikanti (če si izposodimo besede voditelja večera Jureta Ivanušiča).

Fantom s Praprotna pa so se poleg Švaba na odru izmenično pridružili še drugi mojstri meha. Med njimi so bili Andrej Svetlin, Matija Slak, Tine Lesjak, Brane Klavžar in Peter Fink. "Če bi bil še Lojze živ, bi bilo še boljše. Žal, ni ga," je odsotnost osrednje zvezde večera pokomentiral njegov brat Matija, ki je s prihodom na oder požel številne simpatije občinstva.

Zaradi Matije in drugih harmonikarjev so Slakove največje uspešnice za en večer znova zaživele, pa čeprav tokrat le ob spremstvu velike podobe, ki se je raztezala po plakatu na odru, vrste Slakovih harmonik in nepogrešljivega vitja slaka nad odrsko konstrukcijo.
V dvorani sta svoj pečat pustila tudi igralka Saša Pavček in njen stanovski kolega Boris Ostan z recitacijo pesmi Slakovega sokrajana v otroških letih Toneta Pavčka. Te so se dopolnjevale s Slakovimi melodijami v izvedbi simfonikov in tako še enkrat obudile duh godca vseh godcev. »Prepričan sem, da je bil z nami in da je na koncu rekel: No, dobro ste to naredili!« je bil prepričan Janez Hvale.