ŽIVLJENJE

Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Svojo mladost pa je v glavnem preživel pri stari mami na Malem Kalu, kajti Slakova družina je štela deset otrok in mali Lojzek je moral zaradi mamine bolezni od doma, še preden je dopolnil prvo leto življenja. Prav to pa je usodno vplivalo na njegovo kasnejšo življenjsko pot.

Stric Ludvik je imel namreč diatonično harmoniko, s katero je igral po vaških slavjih in malega Lojzka je ta instrument čisto očaral. Še preden je prvič odšel v šolo, je znal igrati že več kot ducat pesmi. Stric Ludvik mu je sicer marsikaj pokazal, a pri igranju harmonike ga je spodbujal, da je bolje, če se uči kar sam

Lojze Slak se je po ukinitvi Ansambla bratov Slak napotil v Ljubljano in tam poiskal delo, s katerim se je lahko preživljal. Med drugim je bil tudi šofer pri podjetju Petrol.

V Novem mestu se je izučil za tapetnika in se zaposlil v tedanji tovarni pohištva v Ljubljani, kasneje Hoja. Ob prizadevnem in uspešnem delu je napredoval vse od poklicnega delavca do komercialista v podjetju in na tem delovnem mestu je tudi ostal do upokojitve.

Februarja 1960 se je poročil z Ivanko Gaber, ki jo je spoznal v Ljubljani, sicer pa je bila ta brhka mladenka doma iz štajerske vasi Javorje v bližini Gorice pri Slivnici. Leta 1960 se je Lojzetu in ženi Ivanki rodil prvi sin – Slavko, šestnajst let kasneje pa še drugi sin Robert. V sedemdesetih letih se je Slakova družina iz stanovanja v Ljubljanskih Dravljah preselila v novo zgrajeno hišo v Šentvidu pri Ljubljani.

Zlato poroko sta Ivanka in Lojze Slak praznovala 20. februarja 2010 v družinskem krogu in s prijatelji. Lojze Slak je svoj zadnji koncert odigral 16. decembra 2010, ko je z ansamblom nastopil v Cankarjevem domu v spomin na preminulega prijatelja in kitarista v ansamblu, Milana Ferleža. 

Nekoč so Lojzetu zastavili vprašanje, kaj bo počel, ko ne bo več mogel igrati, on pa je brez pomisleka odgovoril: »Potem bom pa kar umrl!« Lojze Slak je izgubil svojo bitko z boleznijo 29. septembra 2011. Pokopan je ob cerkvi Sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano.